Obolelost za boleznimi srca in ožilja je v zadnjem stoletju v velikem porastu. V začetku 20. stoletja so bolezni srca in ožilja veljala za relativno redke, saj so v velikih mestnih bolnišnicah v povprečju sprejeli le po enega bolnika na mesec.

V današnjem času, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), vsako leto umre v svetu več kot 12 milijonov ljudi.

Številne raziskave se osredotočajo na biokemične, okoljske in druge dejavnike tveganja. Pomembno vlogo pri razvoju bolezni srca in ožilja ima metabolni sindrom, katerega opredeljuje skupina presnovnih motenj: abdominalna debelost, dislipidemija, hiperglikemija, insulinska rezistenca in hipertenzija.

Naštete presnovne motnje so poglavitni dejavniki tveganja pri razvoju bolezni srca in ožilja.

Varovalna prehrana

srce-rssGenetski in okoljski dejavniki (med katere spada prehrana) imajo pomembno vlogo tako pri boleznih srca in ožilja kakor tudi pri metabolnem sindromu. Sredozemska prehrana velja za optimalno varovalno dieto. Pri sredozemski prehrani je značilna prisotnost razmeroma velikih količin sadja, zelenjave, oreščkov in enkrat nenasičenih ter večkrat nenasičenih maščobnih kislin.

Številne raziskave so dokazale koristi sredozemskega načina prehranjevanja pri preprečevanju in nastanku bolezni srca in ožilja. Priporočila preventivne strategije temeljijo predvsem na zmanjšanju maščob, vendar se v zadnjem času ugotavlja, da je bolj pomembna vrsta maščobe kakor pa zaužita količina maščob.

Maščobe ter bolezni srca in ožilja

Prehranski dejavniki močno prispevajo k razvoju bolezni srca in ožilja. Pod drobnogled so bile največkrat vzete predvsem večkrat nenasičene maščobne kisline: omega – 3 in omega – 6. Živila v katerih prevladujejo omega – 6 ali nasičene maščobe lahko predstavlja tveganje za srčno-žilna obolenja, vendar je metabolizem maščob v telesu, različno uravnavan prav zaradi razlik v genih, ki imajo pomembno vlogo pri presnovi maščobnih kislin.