Čeprav se kurkuma že dolgo časa uporablja v zdravstvene namene so znanstveniki komaj v zadnjih desetletjih odkrili posebnosti in zdravilne učinke bioaktivne sestavine kurkumina na organizem.
Kurkuma se pridobiva iz mletega korena rastline Curcuma longa. V kitajski in indijski tradicionalni medicini se uporablja že tisočletja, predvsem zaradi protivnetnega učinka. Skozi zgodovino se je kurkuma uporabljala kot zdravilno sredstvo, kot začimba ali kot barvilo za barvanje tekstila.
Farmakoliški učinek kurkumina
Kurkuma se v tradicionalni kitajski medicini uporablja kot zdravilo že tisočletja
Najnovejša študija (julij 2012), ki je bila narejena na zdravih ljudeh (večina dosedanjih študij je bilo narejenih na obolelih), razkriva izredne blagodejne učinke kurkumina.
Že relativno nizek odmerek, tudi kot prehransko dopolnilo, učinkuje na zmanjšanje plazemskih ALT (alanin aminotransferaze) encimov, kateri so znani kot označevalci jetrnih poškodb. Dokazali so, da dnevno uživanje 80 mg kurkumina zniža krvne trigliceride. V rezultatih študije so krvne vrednosti holesterola ostale nespremenjene vendar je potrebno upoštevati dejstvo, da so predmet raziskave bili zdravi posamezniki s predhodno normalnimi vrednostmi holesterola. Kurkumin lahko učinkuje na holesterol preko določenih mehanizmov, ki nastopijo pod določenimi stresnimi pogoji.
Kurkumin znižuje plazemski beta amiloid protein, kar dokazuje pozitivni učinek pri preprečevanju razvoja Alzheimerjeve bolezni.
Kurkumin je močan antioksidant
Bioaktivna spojina ima direktni in indirektni antioksidativni učinek. S svojim delovanjem lahko zviša krvne vrednosti antioksidativnega encima katalaze. Nizke vrednosti omenjenega encima so povezane z razvojem bolezni srca in ožilja. Kot antioksidant vpliva na molekulo dušikovega oksida in sICAM. Dušikov oksid je povezan z visokim krvnim tlakom, molekula sICAM pa z razvojem ateroskleroze.
Različne raziskave navajajo še naslednje koristi: izboljšana celična signalizacija, preventivni učinek pred razvojem: ulkusne bolezni, revmatoidne bolezni, vnetja debelega črevesja, izboljšave pri cistični fibrozi, preprečevanje nastanka raka, rakavih metastaz in drugih bolezni.
