Aspartam je nizko kalorično sladilo (E 951), 180 krat slajše od namiznega sladkorja (saharoza). Sestavljen je iz aminokislin fenilanina (50%), asparaginske kisline (40%) in metanola (10%). Asparaginska kislina je ekscitatorna amino kislina (AK), ki se običajno nahaja v večjih koncentracijah v možganih.

Aspartam lahko prehaja preko krvno – možganske pregrade

Krvno – možganska pregrada ščiti možgane pred večjimi nihanji aspartata (anion asparaginske kisline) in fenilanina v krvni plazmi. Kljub naravnemu zaščitnemu mehanizmu krvno – možganske pregrade, so bili  zaradi uživanja aspartama beleženi številni nevrokemiči učinki in vedenjske motnje pri občutljivih posameznikih.

Neželeni stranski učinki aspartama so lahko: glavobol, nespečnost, epileptični napadi, povečane vrednosti kateholaminov (stresni hormoni) in drugi.

Presnova fenilanina

Fenilanin je esencialna AK, predhodnik tirozina, dopamina in noradrenalina. Ima pomembno vlogo kot nevrotransmiter, pri presnovi drugih AK ter strukturi beljakovin. Po zaužitju se del fenilanina v jetrih pretvori v tirozin, preostali del se skupaj s tirozinom in drugimi spojinami veže na prenašalec NAAT, saj je to edini način prehajanja skozi krvno – možganske pregrade.

Tirozin je gradnik več pomembnih kemijskih spojin v možganih. Ker se v možganih ne more sintetizirati je edini način, da s krvjo preide preko krvno – možganske pregrade. Preveč fenilanina in tirozina v krvi lahko prepreči vezavo na omenjen prenašalec drugim spojinam, posledično se lahko zmanjša koncentracija dopamina in serotonina v možganih. Uživanje aspartama neposredno poveča v možganih koncentracije fenilanina in tirozina, kar vodi v spremembe koncentracije kateholaminov (adrenalin, noradrenalin in dopamin).

Zaradi zmanjšanih koncentracij serotonina in dopamina lahko nastopijo psihološke motnje. Povečane vrednosti fenilanina povzročijo učinek bolezni imenovane fenilketonurija, kjer zaradi kopičenja omenjene AK nastopijo okvare v možganih.

 Aspartam in metanol

Aspartam vsebuje metanol, ki je toksičen za možgane. Primarna presnova metanola poteka kot neposredna oksidacija v formaldehid in nato v metil format. Format se iz telesa izloči. Zaradi formaldehida lahko v telesu nastane rakotvoren diketopiperazin in številne druge strupene substance.

Viri: Humphries P, Pretorius E, Naudé H. Direct and indirect cellular effects of aspartame on the brain. Eur J Clin Nutr 2008 Apr;62(4):451-62. Iyyaswamy A, Rathinasamy S. Effect of chronic exposure to aspartame on oxidative stress in the brain of albino rats. J Biosci 2012 Sep;37(4):679-88.