Vlaknine so prisotne v nekaterih živilih: oreščkih, stročnicah in grahu, vendar v dnevni prehrani omenjenih živil ne zaužijemo v potrebnih količinah.

Odrasli naj bi dnevno zaužili 30 do 35 gramov vlaknine, približno pol kilograma ali 5 do 8 svežih kosov zelenjave ali sadja.

V zahodnem svetu je zaužita količina vlaknine nezadostna. Večina Evropejcev in Američanov je izgubilo sposobnost ohranjanja naravne – optimalne črevesne flore. Zahodna prehrana vsebuje relativno malo vlaknin v povprečju le 1 do 3 grame na obrok.

Zakaj so prehranske vlaknine pomembne?

Uživanje prehranske vlaknine je povezano z ugodnimi učinki na naše zdravje. Najpomembnejši učinki so naslednji:
zelenjava

  • izboljšana funkcija in rast črevesne sluznice
  • uravnovešenje črevesne flore, lajšanje konstipacije (zaprtje), zmanjšan nastanek plinov, zagotavljanje odpornosti na patogene mikroorganizme
  • znižanje serumskih trigliceridov, holesterola in VLD lipoproteinov
  • znižanje glikemičnega odziva na zaužito prehrano
  • izboljšano elektrolitsko ravnovesje in absorpcija kalcija, magnezija, železa, cinka

Prehranske vlaknine in diabetes

Uživanje priporočenih dnevnih količin vlaknin in hkrati prebiotikov ima koristne učinke pri povišanem nivoju krvnega sladkorja. Vlaknine omogočajo počasno absorpcijo glukoze iz hrane. Redno uživanje vlaknine pri sladkornih bolnikih občutno zniža raven glukoze. Raziskave dokazujejo izrazit učinek vodotopnih vlaknin na glikemični indeks.

Holesterol in ateroskleroza

Vodotopne vlaknine (pektin, betaglukani) občutno nižajo krvni holesterol. Naštete vlaknine so odličen substrat za nastanek kratko verižnih maščobnih kislin v debelem črevesju, kjer preventivno nižajo raven holesterola in delujejo proti razvoju sindroma prepustnega črevesja.

Prehranska vlaknina zmanjša tveganje za nastanek krvnih strdkov, arterijskega plaka (ateroskleroza) in tromboze.

Prehranska vlaknina zmanjša tveganje za nastanek številnih bolezni

Dnevno uživanje vlaknine je dober pristop pri zdravljenju in preprečevanju razvoja različnih akutnih in kroničnih bolezni. Pri deset let trajajoči študiji so ugotovili pri posameznikih z “zdravim življenjskim slogom” manjše tveganje za nastanek srčno žilnih bolezni za 83%, raka na debelem črevesju za 71% in razvoj diabetesa pri ženskah za 91%.

Zdrav življenjski slog: redna telesna vadba, uživanje hrane z nizko vsebnostjo živalskih maščob in rafiniranih ogljikovih hidratov ter veliko zelenjave in sadja.