Slabokrvnost (anemija), kot posledica pomanjkanja železa je stanje, ki prizadane precejšen delež populacije. Približno 20% ljudi po vsem svetu je anemičnih, dva krat toliko pa naj bi jih trpelo zaradi pomanjkanja železa. Če pomanjkanja železa ne zdravimo pravočasno, se bo s sčasoma pojavila slabokrvnost.

Slabokrvnost nastopi, ko se število rdečih krvničk (eritrocitov) zmanjša, ali ko se zmanjša razpoložljivost hemoglobina, ki je potreben za njihovo proizvodnjo.

β-glukani-holesterol-dietetik.si

Še preden pa nastopi slabokrvnost, pomanjkanje železa vpliva na delovanje imunskega sistema, živčnega sistema, na zmanjšano telesno dejavnost, lahko pa povzroča tudi kognitivne motnje.

Pomanjkanje železa oz. slabokrvnost je zelo razširjeno stanje med otroci, mladostniki in ženskami v rodni dobi (zlasti nosečnice). Pri otrocih tako stanje povzroča zamude v razvoju in vedenjske motnje. Pri nosečnicah se poveča tveganje za prezgodnji porod.

Pri najstnicah so zaradi intenzivne rasti in razvoja, kakor tudi zaradi menstrualnih izgub potrebe po železu nekoliko višje. Zaradi nepravilne prehrane ali modne diete pa lahko hitro pride do pomanjkanja. Biorazpoložljivost železa iz rastlinskih virov je še toliko manjša v primerjavi z mesno prehrano, zato je pomanjkanje pogosto pri vegetarijancih in veganih.

Absorpcija železa

Regulacija absorpcije železa poteka predvsem v prebavnem traktu. Ko mehanizem deluje pravilno, posameznik normalno vzdržuje potrebne količine in zaloge železa.

Sposobnost prevzema železa iz hrane je odvisna od: obstoječih količin v telesu, hitrosti proizvodnje eritrocitov (eritropoeza), količine in vrste železa ter prisotnost pospeševalcev ali zaviralcev absorpcije v hrani.