Pomanjkanje vitamina D lahko vpliva na razvoj »sezonskih« motenj razpoloženja, čustvenih ali celo nevropsihiatričnih motenj. Sezonska motnja razpoloženja se pojavi v času, ko je manj razpoložljivih UV sončnih žarkov.

Motnje razpoloženja

Za tovrstne motnje razpoloženja so značilni naslednji znaki: depresija, utrujenost, anksioznost, hipersomnija (prekomerna dnevna zaspanost), hiperfagija (prekomerni apetit) in druge težave. Pri ženskah povprečne starosti 25 let, naj bi tovrstne motnje bile bolj pogoste kot pri moških.

Aktivna oblika vitamina D (kalcitriol) ima pomembno vlogo pri sintezi in razgradnji nekaterih nevrotransmiterjev. Aktivira lahko gene nekaterih encimov, ki vplivajo na stopnjo sinteze kateholaminov (dopamin, noradrenalin in adrenalin – nevrotransmiterji vključeni v patofiziologijo motenj razpoloženja) in tako poveča njihovo razpoložljivost.

Potrebe po vitaminu D

Raziskave kažejo, da je pri sedmini svetovne populacije prisotno pomanjkanje vitamina D.

Večina vitamina D, ki ga potrebujemo, nastane z izpostavitvijo in prodiranjem sončnih UV – B žarkov (valovna dolžina 290 – 320 nm) skozi kožo. Po predoru skozi kožo se UV žarki pretvorijo v provitamin D3, ki se nato hitro pretvori v D3.

Količina, ki se sintetizira endogeno, je odvisna od: starosti posameznika, barve kože, lokacije (zemljepisne širine) in letnega časa. Pri 5 do 30 minutni izpostavitvi neposredni sončni svetlobi (odvisno od letnega časa) rok in nog, dva krat tedensko, naj bi se pri svetlopoltem posamezniku sintetizirala zadostna količina vitamina D.

Vitamin D v prehrani

Potrebe lahko pokrijemo na dva načina: z endogeno sintezo ali s prehrano.
S prehrano zaužijemo vitamin D v naslednjih oblikah: ergokalciferol (D2) iz rastlinskih virov in holekalciferol (D3) iz živalskih virov. Največ ga vsebujejo naslednja živila: ribe (losos, tuna, sardine, skuša), posušene gobe šitake in jajčni rumenjak.