Če izključimo genske mutacije in poklicno izpostavljenost na kancerogene kemikalije, postane prehrana najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek raka.
Hranila lahko vplivajo na nastanek novotvorb z naslednjimi procesi: z vnetjem, s hormonsko regulacijo, s celično diferenciacijo, lahko vplivajo na popravila DNA, na programirano celično smrt ali rast.
Študije so dokazale, da bi lahko z dieto smrtnost zmanjšali za 35%, pri raku želodca in debelega črevesa pa celo do 90%, pri nekaterih drugih pa do 50% (pri raku endometrije, žolčnika, pankreasa, dojke, pljučih, materničnega vratu ter ustih in požiralniku).
Pomanjkanje mikrohranil
Za nekatere sestavine hranil so dokazali povezavo med pomanjkanjem hranila in razvojem raka. Pomanjkanje vitamina B 12, holina, metionina ali inhibicija encimov, ki sodelujejo pri metilaciji DNA, vodi v aktivacijo in utišanje nekaterih promotorskih regij genov.
Takšen proces vodi v hipometilacijo DNA, utišanje tumor supresorskih genov, spremembe v genotipu zaradi slabšega zvitja kromosomov, spremembe v genskem izražanju, celičnem fenotipu in pomeni večje tveganje za nastanek raka.
Večkrat nenasičene maščobne kisline, predvsem omega 3 maščobne kisline, ugodno zavirajo rast tumorskih celic, vendar so točni mehanizmi izražanja genov še predmet raziskav. Enostavnejši mehanizem interakcije z geni, poteka preko specifičnega transkripcijskega dejavnika.
Preventiva
Veliko različnih hranil, kakor tudi sama priprava hrane, vpliva na razvoj in potek različnih rakavih obolenj. Pri proučevanju kompleksnosti interakcije hrane in rakavih obolenj je potreben integriran pristop in uporaba hkratnih metod, kar bo omogočilo preventivo, detekcijo in možno eliminacijo bolezni.
