Prehranska vlaknina je skupina ogljikovih hidratov, ki se ne prebavi v prebavnem sistemu. V debelo črevo vstopi nespremenjena ali pa prebavljena zaradi bakterijske fermentacije črevesne mikro flore.

Poglejmo si najprej kaj je prehranska vlaknina. Uradna definicija vključuje prehransko vlaknino med ogljikove hidrate, katere encimi človeškega prebavnega trakta ne morejo razgraditi.

Prehransko vlaknino v grobem delimo na vodotopne prehranske vlaknine in netopne prehranske vlaknine. Med netopne prehranske vlaknine spadajo celuloza, hemiceluloza in lignin. Te najdemo v polnozrnatih izdelkih in zelenjavi (dajejo trdnost in oporo rastlinski celici). Netopne prehranske vlaknine se v prebavne traktu ne spremenijo niti z delovanjem črevesnih bakterij. Netopna prehranska vlaknina pomembno prispeva k volumnu blata in s tem pripomore k hitrejšemu prehodu blata skozi črevo.

Druga skupina prehranskih vlaknin je vodotopna prehranska vlaknina, kamor spadajo pektini, različni gumiji (gumi arabik) in nekatere sluzi rastlin. Vodotopne prehranske vlaknine se v vodi topijo ali nabreknejo in tvorijo gel. V prebavnem traktu jih bakterije fermentirajo in iz njih proizvajajo butrično kislino, ki je blagodejna za delovanje črevesja.

Učinki prehranskih vlaknin so prisotni na celotnem področju prebavnega trakta. S prehranskega vidika je zanimivo delovanje prehranskih vlaknin v procesih prebave zaužite hrane. Vodotopna prehranska vlaknina upočasni prehod glukoze iz prebavil v kri, kar pomeni, da zmanjša glikemični indeks živil. Nase vežejo tudi nekaj zaužitega holesterola in žolčnih soli, kar pozitivno vpliva na nižanje ravni holesterola v krvi, vendar pa v primeru povišanih vrednosti holesterola v krvi, vodotopne vlaknine ne morejo nadomestiti zdravljena.

V tankem črevesu vodotopne vlaknine fermentirajo zaradi delovanja probiotičnih bakterij. S procesom fermentacije nastaja butirat, ki je tudi delni vir energije celic črevesnega epitelija.

Človek naj bi dnevno zaužil najmanj 30 g prehranskih vlaknin, v to upoštevamo tako vodotopno in netopno prehransko vlaknino. Netopna vlaknina se nahajajo predvsem v zelenjavi, polnozrnatih žitih in kosmičih. Vodotopna vlaknina se nahaja v ovsenih kosmičih, nekaterih vrstah zelenjave in sadja, posebno veliko je je prisotne v sadju katerega uporabljamo za zgostitev marmelad in želejev.

Če povzamemo, za normalno delovanje prebavnega trakta in uravnavanje odvajanja blata je potrebno zaužiti najmanj 30 g prehranskih vlaknin dnevno, ki jih dobimo predvsem v sadju in zelenjavi ter polnozrnatih žitnih izdelkih.

VIRI:

Rolfes S. R., Pinna K., Whitney E. 2009. Understanding Normal and Clinical Nutrition. 8. Ed. Belmont, Wadsworth Cengage Learning: 1192 str.

McGuire M. in Beerman A. K. 2011. Nutritional Sciences, From Fundamentals to Food. Belmont, Wadsworth Cengage Learning: 762 str.