Ljudje imamo z maščobami v šali rečeno zapleteno ljubezensko razmerje. Imamo jih radi po drugi strani pa jih naravnost sovražimo.

Maščobe v prehrani nam dajejo energijo, ki se sprošča počasi. Na 1 gram maščobe ima več kot dvakrat toliko energije, kot beljakovine ali ogljikovi hidrati. Iz tega tudi izhaja naša zamera do maščob, saj jih telo dobro skladišči za obdobja pomanjkanja energije, ki pa nam danes niso potrebna.

olivno-olje-zdrava-prehrana-dietetik.si

Iz fiziološkega vidika so maščobne zaloge v telesu pomembne za preživetje, oziroma so bile to nekoč, ko hrane ni bilo v izobilju. Maščobe namreč glede na svojo maso najbolje ekonomično shranjujejo energijo.

Maščobe so kemijsko gledano sestavljene iz glicerola, na katerega so pritrjene tri maščobne kisline. Maščobe ločujemo glede na maščobne kisline pritrjene na glicerol:

Prvi kriterij ločevanja maščobnih kislin se nanaša na njihovo dolžino ogljikove verige. Ločimo kratko verižne maščobne kisline, ki imajo do 8 ogljikovih atomov v svoji verigi, srednje verižne maščobne kisline, ki imajo med 8 in 12 ogljikovih atomov ter dolgo verižne maščobne kisline, ki imajo več kot 12 ogljikovih atomov v svoji verigi.

Druga delitev maščobnih kislin se nanaša na vsebnost dvojnih vezi v njihovi verigi. Poznamo nasičene maščobne kisline, ki nimajo nobene dvojne vezi v svoji verigi, enkrat nenasičene maščobne kisline, ki imajo eno dvojno vez v svoji verigi in večkrat nenasičene maščobne kisline, ki imajo več dvojnih vezi v svoji verigi.

Ljudje naj bi s prehrano zaužili 30 % dnevnega vnosa energije v obliki maščob. Od tega naj bi bilo največ 10 % nasičenih, večina zaužitih maščob pa naj bi bila enkrat ali večkrat nenasičenih.

S prehrano moramo nujno zaužiti esencialne maščobne kisline. Med esencialne maščobne kisline uvrščamo linolno kislino, ki je osnovna maščobna kislina omega 6 in linolensko maščobno kislino, ki spada med omega 3. Ti dve maščobni kislini sta nujo potrebni za naše telo.

Maščobe v prehrani lahko dobimo iz različnih virov. Nasičene maščobe so predvsem živalske – trde maščobe, ki jih prepoznamo, kot belo obarvano tkivo v mesu ali mesnih izdelkih ter maslo. Njihovo uživanje naj bi bilo zelo zmerno, saj jih lahko zaužijemo le v razponu do 10 % dnevno zaužite energije.

Ostalih 20 % naj bi zaužili nenasičenih in sicer večino v obliki enkrat nenasičenih maščobnih kislin, slednje najdemo v oljčnem olju. Nekaj manj naj bi zaužili večkrat nenasičenih maščob, predvsem moramo paziti na vnos omega 3, ker so v hrani redkeje prisotne kakor omega 6. Omega 3 lahko dobimo predvsem z zaužitjem mastnih rib in ribjega olja, lanenega semena (zmletega) ali lanenega olja, olja oljne repice, medtem ko omega 6 dobimo iz oreščkov, sončničnega in bučnega olja.

Priporoča se uživanje do 30 % dnevno zaužite energije iz maščob, večinoma naj bodo to nenasičene maščobe, paziti moramo na vnos nasičenih maščob, ki naj bo zmeren in naj dosega tja do 10 % dnevno zaužite energije.

VIRI:

Rolfes S. R., Pinna K., Whitney E. 2009. Understanding Normal and Clinical Nutrition. 8. Ed. Belmont, Wadsworth Cengage Learning: 1192 str.

McGuire M. in Beerman A. K. 2011. Nutritional Sciences, From Fundamentals to Food. Belmont, Wadsworth Cengage Learning: 762 str.

Prispevek pripravil: Blaž Ferjančič