V medijih pogosto zasledimo izraz zdrava prehrana. Skoraj se zdi, da je poleg besede hrana ali poleg določenega živila ali jedi najpogostejši pridevnik »zdrava« ali »zdravo«. Poraja se pa vprašanje, ali sploh vemo kaj zdrava prehrana pomeni v svojem resničnem pomenu?
Zdrava prehrana vsebuje šest sestavnih delov: zadostnost, uravnoteženost, nadzor nad energijo, hranilno gostoto, zmernost in raznolikost. Poglejmo si posamezne dele bolj natančno:
Zadostnost: pomeni, da prehrana zadosti energijskim potrebam in potrebam po makrohranilih (beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe) ter mikrohranilih ( vitamini in minerali).
Uravnoteženost: pomeni, da človek zadosti vsem potrebam po makro in mikro hranilih, ter zahtevam po energiji, brez da bi na nekem področju zaužil preveč hranil ali energije.
Nadzor nad energijo: nadzor nad energijo pomeni, da zaužijemo toliko energije, kot je potrebujemo, z namenom da ohranimo primerno telesno težo. Če želimo izgubiti telesno težo, moramo zaužiti manj energije kot je porabimo. V kolikor se pa želimo zrediti, moramo zaužiti več energije kot je porabimo.
Hranilna gostota: pomeni količina hranilne snovi (v gramih, miligramih, mikrogramih) na energijsko enoto (na 1 MJ oziroma na 1 kcal). To postane pomembno kadar izbiramo živila, ki pokrijejo naše potrebe po hranilnih snoveh in omogočijo ostati znotraj želenega energijskega vnosa.
Zmernost: vsi uživamo, ko pojemo sladico. S tem ni nič narobe v kolikor smo zmerni, kar pomeni, da pojemo malo hrane, ki je energijsko bogata ter hranilno redka. Zmernost v praksi pomeni, da običajno izbiramo živila, ki so bogata s hranili, vendar niso energijsko bogata, včasih pa si privoščimo nekaj sladkega ali mastnega.
Raznolikost: omogoča uživanje v zdravem prehranjevanju, saj lahko jemo različne jedi in živila in ne zgolj istih jedi in živil dan za dnem. Poleg tega raznolikost zagotavlja različne kombinacije hranil v obrokih.
Torej kaj je zdrava prehrana?
Zdrava prehrana je način prehranjevanja, ki človeku da toliko energije kot je potrebuje, ga oskrbi z makrohranili (beljakovinami, ogljikovimi hidrat, maščobami) in mikrohranili (vitamini in minerali), mu omogoči drobne užitke v hrani ter raznoliko prehranjevanje, ki ni nikoli dolgočasno.
V člankih ki sledijo, si bomo pogledali podrobneje pomen makrohranil v prehrani človeka in zaključili s sestavo vzorčnega jedilnika. Ne zamudite nadaljevanja osnov zdrave prehrane od A do Ž.
Vir: Rolfes S. R., Pinna K., Whitney E. 2009. Understanding Normal and Clinical Nutrition. 8. Ed. Belmont, Wadsworth Cengage Learning: 1192
Prispevek pripravil: Blaž Ferjančič
