Veliko posameznikov posega po hrani kot uteho pri krajšanju dolgočasja, premagovanju napetosti ali pa paradoksalno v dolgih časovnih razponih po hrani sploh ne posega.

Pogosto se v povezavi s prehranjevanjem pojavljajo tudi notranji konflikti ali občutki krivde.

strah-prehrana

Tako postane prehranjevanje kompleksna težava, ki se kaže kot izguba nadzora nad seboj in okolico. Težave se pojavljajo pri vseh družbenih slojih prebivalstva, najpogosteje v mladosti ali zgodnji odrasli dobi.

Tukaj izvirajo tudi bolezni kot sta anoreksija nervoza in bulimija nervoza. Bolezni se pojavita kot zelo resni motnji v doživljanju lastne podobe in neustrezne interpretacije zunanjih in notranjih dražljajev.

Pri Starih Grkih (tudi Rimljanih) je predstavljalo prenajedanje in bruhanje nekakšen socialni vzorec hranjenja – takratni eksces bogate aristokracije.

Bulimija je v nasprotju z anoreksijo veliko manj opazna saj ne vzbuja pozornosti. Količina hrane, ki jo zaužije bulemična oseba v enem obroku, je lahko od 3 do 30-krat večja, lahko se giblje med 5 000 in 15 000 kalorijami.

V zadnjih desetletjih se pojavlja izraz kompulzivno prenajedanje, ki kaže na značilnosti bulimije. Pogosto omenjene motnje prehranjevanja odražajo strahove povezane s prehrano in telesom. Te motnje so posledica modernega načina življenja in obilja.

Režim hujšanja in vzdrževanja idealne telesne mase je zlasti v spoznanju, da povečano telesno maso povzroča vsesplošno nezdravi življenjski slog in je posledica psihosocialnih vzrokov. Preden posameznik prične s hujšanjem, mora najprej ugotoviti ali je njegov življenjski slog ustrezen, s poudarkom na prehrano. Že samo sprememba nezdravega življenjskega sloga v zdravega lahko zmanjša prekomerno težo, kot tudi njeno nadaljnjo kopičenje.