Veliko posameznikov posega po hrani kot uteho pri krajšanju dolgočasja, premagovanju napetosti ali pa paradoksalno v dolgih časovnih razponih po hrani sploh ne posega.
Pogosto se v povezavi s prehranjevanjem pojavljajo tudi notranji konflikti ali občutki krivde.
Tako postane prehranjevanje kompleksna težava, ki se kaže kot izguba nadzora nad seboj in okolico. Težave se pojavljajo pri vseh družbenih slojih prebivalstva, najpogosteje v mladosti ali zgodnji odrasli dobi.
Tukaj izvirajo tudi bolezni kot sta anoreksija nervoza in bulimija nervoza. Bolezni se pojavita kot zelo resni motnji v doživljanju lastne podobe in neustrezne interpretacije zunanjih in notranjih dražljajev.
Pri Starih Grkih (tudi Rimljanih) je predstavljalo prenajedanje in bruhanje nekakšen socialni vzorec hranjenja – takratni eksces bogate aristokracije.
Bulimija je v nasprotju z anoreksijo veliko manj opazna saj ne vzbuja pozornosti. Količina hrane, ki jo zaužije bulemična oseba v enem obroku, je lahko od 3 do 30-krat večja, lahko se giblje med 5 000 in 15 000 kalorijami.
V zadnjih desetletjih se pojavlja izraz kompulzivno prenajedanje, ki kaže na značilnosti bulimije. Pogosto omenjene motnje prehranjevanja odražajo strahove povezane s prehrano in telesom. Te motnje so posledica modernega načina življenja in obilja.
Režim hujšanja in vzdrževanja idealne telesne mase je zlasti v spoznanju, da povečano telesno maso povzroča vsesplošno nezdravi življenjski slog in je posledica psihosocialnih vzrokov. Preden posameznik prične s hujšanjem, mora najprej ugotoviti ali je njegov življenjski slog ustrezen, s poudarkom na prehrano. Že samo sprememba nezdravega življenjskega sloga v zdravega lahko zmanjša prekomerno težo, kot tudi njeno nadaljnjo kopičenje.
